kdo smo
Zveza kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji
Dachverband der Kulturvereine der deutschsprachigen Volksgruppe in Slowenien
Članske organizacije / Mitgliedsorganisationen:
Predsednik/Obmann:
Marjan Štangelj
Občice 9
8350 Dolenjske Toplice
www.drustvo-mostovi.com
O zvezi
Zveza kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji je zbirna organizacija nemško govorečih kulturnih društev tradicionalne in zgodovinske manjšine, ki že stoletja sobiva z večinskim prebivalstvom Republike Slovenije. Krovno organizacijo od leta 2023 dalje vodi Urška Kop.
Zveza je bila ustanovljena z namenom združevanja nemško govorečih kulturnih društev v Sloveniji in zastopanja skupnih interesov nemško govoreče narodne skupnosti v dialogu z uradnimi institucijami Republike Slovenije. Zvezo kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji sestavlja 9 društev in šteje skupno preko 1.500 članic in članov. Med glavne cilje delovanja šteje priznanje kolektivnega dostojanstva narodne skupnosti, ki je subjekt lastnega razvoja in bi ga bilo možno uresničevati z vpisom nemško govoreče narodne skupnosti v ustavo Republike Slovenije. Vse od nastanka samostojne države Slovenije nemško govorečo narodno skupnost pri njenih prizadevanjih podpira Republika Avstrija.
Zveza kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji je že vrsto let aktivna članica Federalistične unije evropskih narodnosti (FUEN). S članstvom v FUEN-u izkazujemo medmanjšinsko solidarnost in povezanost z drugimi tradicionalnimi in zgodovinskimi manjšinami v Evropi.
Zum Dachverband
Der Dachverband der Kulturvereine der deutschsprachigen Volksgruppe in Slowenien ist die Sammelorganisation der deutschsprachigen Kulturvereine in der Republik Slowenien, auf dessen Staatsgebiet seit vielen Jahrhunderten die deutschsprachige Volksgruppe in Eintracht mit der Mehrheitsbevölkerung traditionell angesiedelt ist. Seit 2023 wird die Dachorganisation von Frau Urška Kop geführt.
Der Dachverband wurde als Interessensvertretung der Anliegen der deutschsprachigen Volksgruppe im Dialog mit den staatlichen Institutionen Sloweniens gegründet. Der Dachverband der Kulturvereine der deutschsprachigen Volksgruppe in Slowenien wird aus 9 Vereinen mit mehr als 1.500 Mitgliedern gebildet. Eines der gemeinsamen Hauptziele ist die Anerkennung der kollektiven Würde der Volksgruppe, die sich als Subjekt der eigenen Entwicklung erachtet. Dieses Anliegen hätte mit der Eintragung der deutschsprachigen Volksgruppe in die slowenische Verfassung gelöst sein können. Seit der Staatsgründung Sloweniens im Jahr 1991 wird die deutschsprachige Volksgruppe bei ihren Bemühungen vonseiten der Republik Österreich gefördert.
Zgodovina / Geschichte
Nemško govoreči prebivalci Slovenije v tem prostoru bivajo že stoletja. Naši predniki so v te kraje prišli iz zgornje Koroške, vzhodne Tirolske, Štajerske, Dunaja in Salzburga ter tudi iz Bavarske in dežele Sudetov. O naseljevanju nemškega prebivalstva na ozemlju današnje Slovenije obširno pričuje slovenska literatura, na primer “Visoška Kronika” pisatelja Ivana Tavčarja.
Čas demokratičnih sprememb in nastanek države Slovenije je bil pomemben za ustanavljanje nemško govorečih društev, ki jih sestavljajo potomci zgodovinske nemško govoreče narodne skupnosti.
Avstrija je leta 1992 v t.i. “Mockovem memorandumu” poudarila, da se republika ocenjuje kot legitimno zastopati želje nemško govoreče narodno skupnosti v Republiki Sloveniji in podpira njene zahteve do slovenske vlade. Za naravni razvoj te narodne skupnosti v Republiki Sloveniji Avstrija kot bistvena smatra sledeča področja: 1. Priznanje obstoja manjšine in zakonsko zasidranje njenih pravic. 2. Podpiranje pouka nemščine in v nemščini, zlasti na področju osnovnega šolstva povsod tam, kjer obstaja potreba po tem. 3. Finančna ter morebitna druga podpora kulturnih aktivnosti manjšine.
Leta 2001 sta Avstrija in Slovenija podpisali Kulturni sporazum med državama, v katerem je v neki bilateralni pogodbi prvič moenjena nemško govoreča narodna skupnost. Zgodovinar dr. Stefan Karner sporazum označuje kot “pogodbo”, kateri glavni del je postala stranska vsebina”. Tudi avstrijski državni zbor je pokazal nadstrankarsko zanimanje za nemško govorečo narodno skupnost v Sloveniji. V letih 2012, 2014 in 2018 so bili sprejeti enoglasni sklepi državnega zbora na Dunaju, ki avstrijski vladi narekujejo, da se bo v bilateralnih pogovorih z državo Slovenijo zavzemala za ustavno priznanje nemško govoreče narodne skupnosti.
Zadnjih nekaj let obstaja tudi povečano zanimanje slovenskih novinarjev o usodi nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji, kot tudi v manjši meri pripravljenost slovenske politike za dialog, na katerega navsezadnje ponavljajoče opozarja Svet Evrope.
V zadnjih treh desetletjih so bila v Sloveniji ustanovljena številna manjšinska društva. Njihova vez z zgodovinsko in tradicionalno prisotnostjo nemškega prebivalstva v Sloveniji se odraža skozi društveno dejavnost in je zapisana v statutu društev. Manjšinske organizacije delujejo v Apačah, Celju, Kočevju, Ljubljani in Mariboru.
Die deutschsprachige Volksgruppe in Slowenien bevölkert diesen Raum bereits seit Jahrhunderten. Unsere Vorfahren kamen aus den deutschsprachigen Ländern der Habsburger Monarchie vor allem aus den wirtschaftlichen Gründen ins Gebiet vom heutigen Slowenien. Auch die slowenische Literatur behandelt die Besiedlung durch die Deutschen, wie zum Beispiel der Roman “Die Chronik von Visoko” des Schriftstellers Ivan Tavčar.
Die demokratische Wende und die Unabhängigkeit Sloweniens spielte eine wichtige Rolle für die Gründung der deutschsprachigen Kulturvereine.
1992 unterstrich Österreich im so genannten „Mock Memorandum“, dass es sich als legitimiert erachtet, die Anliegen der deutschsprachigen Volksgruppe in der Republik Slowenien und deren Anliegen gegenüber der slowenischen Regierung zu vertreten bzw. zu unterstützen.
Am 30. April 2001 unterzeichneten Österreich und Slowenien ein bilaterales Kulturabkommen, in dem auch zum ersten Mal in einem österreichisch-slowenischen Vertrag die deutsche Volksgruppe genannt wird. Der Historiker Dr. Stefan Karner bezeichnete das Abkommen als ein Abkommen, dessen Hauptsache zur Nebensache geworden sei. Österreich verlieh dem Anliegen auf Anerkennung der deutschsprachigen Volksgruppe in Slowenien erneut Nachdruck. Auch der österreichische Nationalrat zeigt parteiübergreifend Interesse an der deutschsprachigen Volksgruppe in Slowenien. 2012, 2014 und 2018 wurden jeweils Entschließungen des Nationalrates einstimmig angenommen, mit denen die österreichische Bundesregierung aufgefordert wurde, sich für die offizielle Anerkennung der deutschsprachigen Volksgruppe in Slowenien einzusetzen.
Heute verfügt die deutsche Volksgruppe slowenienweit über eigene Vereine und ihre historische und traditionelle Existenz in Slowenien spiegelt sich in den Vereinssatzungen und kulturellen Aktivitäten wider. Neben Marburg existieren Kulturvereine der deutschsprachigen Volksgruppe in der Gottschee, im Abstaller Feld und in Cilli. 2012 wurde in Laibach der Kulturverein der deutschsprachigen Jugend gegründet, was eine bestimmte Wende darstellte, da sich immer mehr Angehörige der jungen Generation zu ihren deutsch-österreichischen Wurzeln bekennen und somit auch in Zukunft die gemeinsamen Interessen vertreten werden können.
Gefördert von / spletno stran podpirata
© Kulturno društvo nemško govoreče mladine / Kulturverein der deutschsprachigen Jugend.
Zveza kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji
Dachverband der Kulturvereine der deutschsprachigen Volksgruppe in Slowenien
Gefördert von / spletno stran podpirata
