Piše CHRISTIAN LAUTISCHER
Ingo Falk Pasch Wallersberg je umrl 8. decembra 2021 po večtedenskem zdravljenju v ljubljanskem kliničnem centru. Pred nekaj meseci, 14. januarja 2022, bi praznoval svoj 81. rojstni dan. Ingo Pasch je bil leta 1941 rojen v Berlinu. Njegov oče Hans Pasch je bil berlinski podjetnik, mati Nives Pasch von Wallersberg pa je bila igralka, ki jo je poklicna pot v 30. letih prejšnjega stoletja popeljala v Berlin. Kmalu pred koncem vojne se je Nives skupaj z obema sinovoma Ingom in Borisom, kot tudi poljsko varuško Agato Krutky opravila na pot k babici Lili Novy v Ljubljano. Zaradi vojne situacije so se najprej morali nastaniti pri prijateljski nemški družini Mayer na Bledu, ker poti proti Ljubljani niso mogli nadaljevati. V tistem času pa se je približeval čas nemške kapitulacije in umika okupatorja iz Gorenjske. Po pričevanju Inga Pascha je strah pred prihodom novih komunističnih oblastnikov občutil predvsem najstarejši sin družine Mayer: »Dieter nas je otroke na jasi pred vilo, kjer je danes zemljišče Rikli Balance Hotela. Najmlajši sin Klaus je mene in brata Borisa držal za roko, medtem ko je Dieter odvrgel granato v bližini stoječe drevo. Predvidevam, da nas je Dieter želel odrešiti pred grozotami komunizma.« Po tem dogodku so Nives in oba dvojčka pristali v komunističnem uničevalnem taborišču v Radovljici – na prostosti je ostala zgolj poljska varuška Agata, ki je v vmes-nem času vzpostavila stik z babico Lili Novy v Ljubljani, ki je imela vplivne kontakte v osvobodilni fronti. Večina ujetnikov zloglasnega taborišča v Radovljici ni preživela. Inga Pascha je ta izkušnja iz otroštva močno zaznamovala celotno življenje.
Poleg tega se je zadnja leta svojega življenja neutrudno posvečal iskanju sledi za svojim očetom, ki so ga ob koncu vojne v kraju Ruhmspringe v deželi Niedersachsen obkolili razbojniki in ga umorili. Šele pred nekaj leti je odkril svojega polbrata in ga naposled obiskal v Združenih državah Amerike. Pri radovljiškem županu Cirilu Globočniku se je zavzemal za postavitev spominskega obeležja na območju nekdanjega taborišča v Cankarjevi ulici. Svojo politično pot je pričel v prelomnih časih slovenske osamosvojitve, ko je pred vojaškim sodiščem zastopal trenutnega predsednika vlade Janeza Janšo. V prvi demokratični slovenski vladi ga je njegova svobodnjaška »Obrtniška stranka« predlagala kot ministra za turizem, kjer je 10 dnevni osamosvojitveni vojni doprinesel svoj delež. Njegova naloga je bila takrat, da tuji turisti ne zaidejo v kraje vojnih spopadov, s tem pa je bilo preprečeno najhujše.
Zavzemal se je za svojo nemško manjšino
Ingo Pasch je krovni organizaciji nemške manjšine leta 2018 za dostojno najemnino ponudil svoje skrbno obnovljene prostore v Schweigerjevi hiši na Starem trgu v Ljubljani. To velikodušno ponudbo smo z veseljem sprejeli, kar je bilo za našo manjšino v Ljubljani zelo pomembno, da na prominentni lokaciji v centru stare Ljubljane postane bolj vidna za slovensko javnost. Še bolj pa mu bomo ostali hvaležni za njegovo javno prišteva-nje k ustavno nepriznani nemško govoreči narodni skupnosti v Sloveniji. S številnimi pismi naslovljenimi na slovensko in evropsko politiko, skupnimi obiski slovenskega parlamenta, kulturnega ministrstva, srečanja pri ljubljanskem nadškofu ali pa ne nazadnje pri ministrici za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Heleni Jaklitsch, je vedno energično brez zadržkov zagovarjal ustavno priznanje nemško govoreče narodne skupnosti. Brez dlake na jeziku je vselej zagovarjal svoje svobodnjaško-liberalne pozicije.
Ingo Pasch, minister Demosa
„Slovenija se je osamosvojila od Jugoslavije, vendar bo pot do svobode še dolga.“
Njegovo krščansko prepričanje je imelo zanj velik pomen. Odločno se je zavzemal za enotnost nemško govorečih kulturnih društev v Sloveniji in zavračal nesmiselne in s strani nasprotnikov podtaknjene konfliktne situacije. Rad je spregovoril o svojih staroavstrijskih koreninah, ki segajo do plemiških rodbin plemenitih Haumeder in Wallersberg. V slovenskih medijih je bilo ob njegovi smrti objavljenih več prispevkov. V nekaterih njemu politično blizu stoječih konservativnih medijih pa smo ob slovesu lahko prebrali tudi njegov življenjepis. Z žalostjo smo sprejeli na znanje, da je njegov angažma za pravice nemško govoreče narodne skupnosti v medijih ostal domala povsem neomenjen. To žalostno stanje ponovno prikazuje, da se njegovi ideali – za katere se je boril vse življenje, tudi po njegovi smrti v veliki meri niso uresničili. Tudi sam je večkrat spregovoril o tej temi: „Slovenija se je od Jugoslavije osamosvojila, vendar bo pot do svobode še dolga.”
15. decembra preteklega leta so na ljubljanskih Žalah Inga Pascha pokopali v ožjem družinskem krogu. Gospod Ingo nam bo ostal v častnem spominu.